Rojen sredi druge svetovne vojne sem skoraj hkrati ostal brez matere in pleničk, za nameček pa tudi brez ambicij. Slednje so se prebudile v zrelih letih nezrelosti, ko mi že začenja iti na otročje (Ko začne ljudi zapuščati spomin, začnejo pisati spomine.) . Sem upokojenec pozne trgatve letnika 2005 (Upokojenci nimajo časa, imajo pa zadnji cajt.) , včasih kaj napišem (50 aforizmov tedensko je bila najvišja redna obveznost, ki sem si jo navlekel na hrbet), slikam (preveč) in snemam (premalo), vedno rajši kaj postorim okrog hiše, občudujem naravo brez ljudi (in ženske z naravo), grem kar preveč občasno v ribe in preganjam glavo- in druge -bole.

hrbet), slikam (preveč) in snemam (premalo), vedno rajši kaj postorim okrog hiše, občudujem naravo brez ljudi (in ženske z naravo), grem kar preveč občasno v ribe in preganjam glavo- in druge -bole. Do zdaj sem izdal osem knjig aforizmov (Misli iz parterja, Natroski, In obratno, 2001, Spotakljive misli - Premisli, človek!, 2002, 2006, 2007/2008) in eno zbirko pesmi (Ko bolijo spomini) ter dve glasbeni zgoščenki (Tujca, Uspavanka za Saro)... ->